Pred kratkim sem brala nekaj o tem, kako navadni ljudje živijo v Ukrajini – in sem se zgrozila! Ne samo nad bedo ljudi, ki v 21. stoletju živijo, kot da zadnjih sto let z vsemi izboljšavami in iznajdbami in spremembami sploh ni bilo. Ne samo nad njihovo bedo. Saj pravzaprav vsi vemo, da mali zamorčki umirajo od lakote vsak dan, da še nikoli niso slišali za elektriko in videli vseh strojev, ki jih žene, da o mobitelu in svetleči bralni tablici sploh ne govorim. Že samo ta nesrečna Afrika je strašna mora, to je vendar strašljivo in gorje vsem nam, da se ne zgane bogati zahod in da mirno živimo v svojem izobilju! Že samo Afrika je dovolj, da nihče ne bi smel mirno spati.

Živimo daleč od resnice

Ampak Ukrajina! Zgrozilo me je spoznanje, kako ne vemo ničesar, za kar se ne odločijo, da nam povedo. Tako živimo v nekih iluzijah; kam naj gre naša misel, pa nam določajo in odmerjajo drugi!!

Recimo tole o naši preteklosti. Sovjetska zveza je imela drugačen st...