Karel Mauser
Karel Mauser
Ljudje pod bičem (Buenos Aires, I 1963, II 1964, III 1966)
Ljudje pod bičem (Buenos Aires, I 1963, II 1964, III 1966)
Pisatelj Mauser (1917, Bled – 1977, Cleveland, USA) je bil maja 1945 namenjen v begunstvo, a so ga družinske razmere zadržale pri starših v Kranju. Ker je njegov oče izhajal iz družine kočevarskih Nemcev, je nova socialistična oblast vso družino konec decembra 1945 izgnala na Madžarsko, od tam pa so se rešili v angleško taborišče Rottenmann na Zgornjem Štajerskem. Šele v aprilu 1946, ko je taborišče obiskal apostolski delegat dr. Jože Jagodic, je Mauser zvedel za slovenska begunska taborišča. Prosil je za preselitev in se je avgusta 1946 z ženo in otrokoma znašel v taborišču Peggetz pri Lienzu, vendar ni imel statusa begunca, kar je še otežilo materialni položaj njegove družine.
V taborišču je bilo dobro organizirano kulturno življenje, izhajale so priložnostne publikacije in tudi Mauser je z odlomkom iz načrtovanega romana »Mrtvi bataljoni« sodeloval v zborniku »Strti cvetovi« (1946). Ker pa je medtem...
Pisatelj Mauser (1917, Bled – 1977, Cleveland, USA) je bil maja 1945 namenjen v begunstvo, a so ga družinske razmere zadržale pri starših v Kranju. Ker je njegov oče izhajal iz družine kočevarskih Nemcev, je nova socialistična oblast vso družino konec decembra 1945 izgnala na Madžarsko, od tam pa so se rešili v angleško taborišče Rottenmann na Zgornjem Štajerskem. Šele v aprilu 1946, ko je taborišče obiskal apostolski delegat dr. Jože Jagodic, je Mauser zvedel za slovenska begunska taborišča. Prosil je za preselitev in se je avgusta 1946 z ženo in otrokoma znašel v taborišču Peggetz pri Lienzu, vendar ni imel statusa begunca, kar je še otežilo materialni položaj njegove družine.
V taborišču je bilo dobro organizirano kulturno življenje, izhajale so priložnostne publikacije in tudi Mauser je z odlomkom iz načrtovanega romana »Mrtvi bataljoni« sodeloval v zborniku »Strti cvetovi« (1946). Ker pa je medtem...