Velika večina z jezikom povezanih težav, ki jih obravnavam v teh kolumnah, obremenjuje slovenski jezikovni položaj, jezikovno politiko ali jezikovno kulturo v celoti, redkokdaj se omejim na posebna vprašanja jezikovne rabe v Cerkvi. To bi bilo mogoče pojasnjevati z domnevo, da jezikovne razmere v Cerkvi na Slovenskem danes vidim kot razmeroma dobro urejene. V primerjavi z razmerami na nekaterih drugih področjih javne rabe slovenščine (npr. v visokem šolstvu ali v oglaševanju) je to zanesljivo res, zato se mi pogostnejše pometanje »pred domačim pragom« ne zdi najnujnejše poslanstvo te rubrike. Vendar pa me včasih jezik zasrbi tudi v cerkvi ali pri branju verskega tiska.

Pred kratkim sem v nekem članku o prelaturi Opus Dei naletel na jezikovno sporen zapis imena njenega ustanovitelja: Jožefmarija. Najprej sem mislil, da gre za naključen pravopisni spodrsljaj, saj mi je bilo kot nekdanjemu vodji Sektorja za slovenski jezik (na Ministrstvu za kulturo) znano, da Slovenska...