V razredu sem edina, ki hodi k maši. Včasih moram prenašati, da govorijo proti Cerkvi. V župniji pa župnik pričakuje, da bomo mladi aktivni. Čim več časa bi morali dati za župnijo. Meni se zdi, da za vero dosti naredim že v šoli.
Neja


V tolažbo ti naj bo, da nisi edina, ki se počuti edina. Mladi kristjani ste vse pogosteje nekakšni duhovni otočki sredi množice versko brezbrižnih vrstnikov. Nekateri pisci to stanje imenujejo »duhovna diaspora«. Diaspora (dobesedno bi lahko slovenili z »razpršitev«) je, ko majhna skupina vernikov (ali pripadnikov nekega naroda) živi v tujem okolju daleč od matične skupnosti. Duhovna diaspora pa je, ko je matična skupnost blizu, ko nismo fizično razseljeni, smo pa vseeno večino svojih ur in dni v nam tujem duhovnem okolju.

Res je, kar praviš, da se nekateri duhovniki težko vživimo v položaj vas laikov. Mi se ves dan gibljemo v glavnem med vernimi ljudmi. V župnijski pisarni, v zakristiji, v cerkvi, na farnem dvorišču goto...