»To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu« (Flp 2,5).

Otroci so se septembra vrnili v šolo. Jaz pa tudi – v Jezusovo šolo. Magnificat ima spet bolj oguljene platnice, Sveto pismo je spet na dosegu roke, srce je našlo tolažbo in mir. Seveda hitro ugotovim, da tudi mene čaka še veliko dela, veliko učenja, veliko domačih nalog … Še dobro, da je Jezus tako potrpežljiv in ljubeč učitelj.

Ob prebiranju nedeljskih beril se mi zdi, da odlomka božje besede že zajemata vsaj polovico Jezusovega učnega načrta. Treba se ga bo lotiti postopno. Besedo za besedo, korak za korakom, dan za dnem, z mnogimi ponavljanji, z neutrudljivo vztrajnostjo: biti istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja; imeti drugega za boljšega od sebe; to mislite v sebi, kar je tudi v Jezusu Kristusu.

Pa zares vem, kaj je v Jezusu Kristusu? Nisem čisto prepričana. Že res, da glava ve marsikaj, a srce navadno vsaj malo zaostaja. A ravno tam je najboljši prostor za Jezusa. Rad...