Milan in Zlatko Pajnič imata rada tiktakanje starih mehanskih ur. Foto: A. P.

V nekaterih krajih so se v preteklosti razvile obrti, ki jih drugje skoraj niso poznali. V okolici Domžal je bilo razširjeno slamnikarstvo, na Pohorju steklarstvo, v zgornji Kolpski dolini pa je mrgolelo »vurmoharjev« – potujočih urarjev, ki so s koši na hrbtu potovali vse tja do Vojvodine in Madžarske. V letih od 1850 do 1960 jih je menda na obeh straneh Kolpe na dolžini desetih kilometrov delovalo skoraj dvesto.

Čeprav se je tudi Milan Pajnič rodil v zgornji Kolpski dolini, natančneje v vasi Gašparci na hrvaški strani reke, si sprva ni mislil, da bo postal urar. V njegovi družini se namreč s to obrtjo ni ukvarjal nihče. Nekoč je z očetom obiskal soseda, ki je popravljal ure. Ta je vzel pero iz petelinjega repa, ga pomočil v petrolej ter z njim očistil in namazal urin mehan...