V projekt evropskega povezovanja so bili skozi celotno povojno obdobje investirani zelo veliki upi. Te upe so še posebej intenzivno gojili tisti evropski narodi, ki so se z nastopom blokovske delitve sveta našli na napačni strani t. i. železne zavese, ki je ločevala na eni strani države “svobodnega sveta”, utemeljenega na parlamentarni demokraciji in tržnemu gospodarstvu, in na drugi strani države realsocialističnega tabora s centralno-planskim gospodarstvom in diktaturo komunistične partije. Ti so postavili “vrnitev v Evropo”, se pravi vključitev svojih držav v institucionalni okvir Evropske unije, za glavno zunanjepolitično prioriteto, saj so to imeli za jamstvo lastne prosperitete.

Sedaj se ti veliki upi razblinjajo. Tako na “zahodu” kot na “vzhodu”, tako v “starih” kot v “novih” članicah unije. Posledica tega je vzpon evroskepticizma, tako levičarske kot desničarske provenience, ki se je pokazal tudi v uspehu tovrstnih strank na letošnjih volitvah v Evropski parlament....