Nedavno sem sredi Ljubljane srečala najstnico, ki je zaradi svojega neobičajnega videza močno izstopala iz množice in bila zato deležna presenečenih (morda celo zgroženih) pogledov mimoidočih. Njen obraz so »krasili« številni pirsingi, polovico glave je imela »zabrite«, medtem ko ji je druga polovica las segala do ramen, okoli oči pa je imela naneseno tolikšno količino ličil, da resnično nisem bila prepričana, ali sploh še kaj vidi pred seboj. Nosila je natrgana oblačila ter se sredi poletja sprehajala v visokih črnih škornjih, zaradi česar je vzbujala prav strašljiv občutek. Ob vsem tem sem se vprašala, kaj vse človek naredi, da bi ga okolica opazila ter da bi se v okolju, kjer živi, čutil ljubljenega in sprejetega.

Zlasti je težnja po sprejetosti­ močna pri mladostnikih, ki šele odraščajo ter si tako iščejo svoje mesto v družbi. Želijo si potrditve pri starših...