Od srede leta 1944, torej sredi druge svetovne vojne, me je zagrabilo zanimanje za slikarstvo. Ob svojih skromnih mladeniških poskusih so me pritegovali posamezni slikarji, ki sem jih naključno srečeval kot opremljevalce knjig in ilustratorje. Posebej sem bil pozoren na slikarje, ki so bili predstavljeni v štirinajstdnevni reviji Slovensko domobranstvo (1944–1945), na prvem mestu Jože Beranek, za njim Marijan Tršar. Tam sem prvič zasledil ime in podobo Božidarja Kramolca, ki mi je potem izginil za dolga desetletja, ko pa je po osamosvojitvi večkrat obiskal domovino, sva se navadno srečala v kavarni hotela v Šiški.

Božidar Kramolc se je rodil v Podgori nad Šentvidom 27. marca 1922 v družini skladatelja Luke Kramolca. V Ljubljani je obiskoval realno gimnazijo, kjer ga je za slikarstvo navdušil Marij Pregelj. Slikarstvo je želel študirati v Pragi, a mu je študij preprečila druga svetovna vojna. Zato se je vpisal na arhitekturo pri mojstru Plečniku, hkrati pa obiskoval z...