V Sloveniji in še posebej v mariborski metropoliji ne bomo nikoli pozabili izrednih znamenj bratske povezanosti, sočutja in dobrote, ki so je bili deležni naši duhovniki in redovniki, ki so jih Nemci leta 1941 izgnali iz njihovih župnij in jih okrog 350 pripeljali v Zagreb in v Slavonsko Požego. Tam se je zanje posebej zavzel takratni zagrebški nadškof (pozneje kardinal) Alojzij Stepinac, ki je s svojimi sodelavci poskrbel, da so bili duhovniki – begunci bratsko sprejeti, z vsem preskbljeni in razmeščeni po različnih župnijah zagrebške nadškofije, kjer so pomagali v dušnem pastirstvu, lepo preživeli vojna leta in se po vojni vrnili na svoje domače župnije.

Vsega tega nisem izvedel iz knjig, ampak mi je o tem večkrat še kot nadobudnemu ministrantu s solzami v očeh pripovedoval moj domači župnik Martin Lupše, ki je sam na svoji koži doživljal to pregnanstvo.
...