Da iz Bruslja zelo drugače gledajo na Ljubljano kot mi doma, nam je lahko vedno znova jasno, ko smo kjerkoli v tujini in ko vedno znova doživimo začudenje ali zadržan nasmeh (posmeh?) ob podatku, da nas je dva milijona. Kot taki nismo noben »faktor«, pa če nam je to všeč ali ne. Ne tako, ne drugače Slovenija za Evropo, kaj šele za svet, ni in nikoli ne bo problem. Problem je sama sebi in sama v sebi. Os Pariz-Bruselj-Berlin si te dni beli glavo s Putinom in islamskimi skrajneži. Juncker se morda ob tem ukvarja še z evrom in svetovnimi finančnimi premiki. Vsi so zaskrbljeni zaradi Ukrajine, ker ne vedo, kaj naj naredijo, da bi ustavili novo delitev sveta. V vsej tej mednarodni godlji je slovenska kloaka in njeni producenti zadnje »sviralo«. Seveda to ni opravičilo za evropskega politika, ki je dobil dovolj pravočasnih sporočil, da je v državi predlagateljici prišlo do vsesplošnega zgražanja nad samokandidaturo odhajajoče premierke. Če imajo prav tisti, ki so v času, ko je bil Juncker...