»Novo otroštvo, ki je pot, tista, še pred nami, ali že prehojena, je edina resnična identiteta. Kajti tisto, kar smo bili, nismo več in ne bomo več nikdar. Zato nam ne preostane drugega, kakor uzreti tam, kamor želimo priti, tisto, kar smo in kar postajamo. /…/ Vedno boš le tisto, kar hočeš biti.« Misel iz knjige esejev Miha Pintariča, letošnjega nominiranca za Rožančevo nagrado, je akademska slikarka in ilustratorka Evgenija Jarc vzela za vodilno geslo v katalogu, ki je izšel ob umetničini razstavi v treh atrijih Zavoda sv. Stanislava: že poznanih Kregarjevem in Meršolovem ter v atriju nove šolske stavbe, ki so jo odprli letos na prvi šolski dan.

Jarčeva razstavlja slike, ki jih je ustvarjala v zadnjih treh letih, na njih pa so najpogostejši motiv otroci in otroška igra. »Njene figure so velikokrat postavljene v brezprostorje; v pogovoru je omenila očitke, da prosto...