Tilen je zlagal lepe nove zvezke v torbo, pregledoval je barvice in ravnila in vse drugo bogastvo, v roke je jemal delovne zvezke in jih zlagal po predmetih, ogledoval si je učbenike in tu in tam kaj prebral iz njih. Koliko reči je na lepih novih straneh vseh teh knjig in delovnih zvezkov, kako veliko se bodo v tem letu učili!
»Letos bom pa najboljši!«
»Kaj praviš?«
Še vedel ni, da je svoje misli povedal kar na glas, da ga je slišal Miha, ki je tudi pospravljal svojo pisalno mizo, da bo imel vse pripravljeno za novo šolsko leto. Miha je bil res že velik, ni več hodil v šolo, ampak se je vozil, kot je rad povedal v šali. Seveda se je vozil, v bližnje mesto, saj je bila osnovna šola že za njim in je bil že dve leti srednješolec.
»Rekel sem, da bom to leto v šoli najboljši!« je Tilen odgovoril starejšemu bratu. »Boljši od Matija!«
»Ojoj, še eden!« je rekel Miha. »Zakaj pa bi moral biti boljši od njega?«
»Zato! Vedno je on pri vseh predmetih najboljši in ga vsi h...