Imamo prvošolčka

Naša družina se pripravlja na dan, ko bo prvi otrok postal šolar. Do zdaj prvi septembrski dan ni bila taka prelomnica. Pravzaprav je čas tekel tako, spotoma. Verjamem, da se tudi zdaj ne bo ustavil, pa kljub temu nam ni vseeno. Prehod iz vrtčevskega v šolski sistem zagotovo pomeni »skok ven« iz našega vsakdana. Pomeni več reda in manj vsakodnevne prilagodljivosti. Zjutraj ne more biti vstajanja z zamudo, ker to pomeni zamudo v šolo (v vrtec se pravzaprav težko zamudi). Prav tako se konča razmišljanje o prostem dnevu »kar tako« s starši ali babico, ker šola zahteva, da je otrok stalno prisoten, razen med počitnicami ali ko zboli.

Te spremembe bodo zagotovo zaznamovale naše družinsko leto. Ravnateljica vrtca mi je povedala zanimivo misel: ko v družini pride čas, da prvi otrok postane šolar, »gre v šolo« vsa družina. Na eni strani se te spremembe veselimo, saj več reda, ki ga prinaša šola, pomeni tudi več predvidljivosti, rutina pa dobro vpliva...