V »opranem« jutru Jernejeve nedelje je cerkev v Ajblju zasijala v vsej lepoti. Foto: Bogomir Štefanič

^»Nocoj je bila požgana podružna cerkev Božjega Zveličarja na Ajblju, župnija Banja Loka.« Tako se začenja dopis, ki ga je 28. julija 1956 na ljubljanski škofijski ordinariat naslovil Anton Pogorelec, župnik v Fari pri Kočevju. Očitno je nekoga motilo, da je verno občestvo tudi ob pomoči rojakov iz ZDA začelo popravljati cerkvico, ki je bila dve leti poprej razbita in zelo poškodovana. Ognjeni zublji so temeljito »opravili« delo: uničeni so bili Šubičev glavni oltar, stranska oltarja sv. Jerneja in sv. Uršule, križev pot na platnu … Cerkev se je, kot toliko drugih na opustošenem Kočevskem, spremenila v kup ruševin, ki so bile z leti tako zaraščene, da skoraj nihče razen domačinov in poznavalcev ni vedel, da je nekoč na izredni razgledni točki stalo s...