Ko smo prijatelji med sabo brali na glas eno izmed poglavij iz Figesove knjige o ruski revoluciji (od 1695 do Lenina 1922), je nekdo ob dogajanju med revolucijo vzkliknil: »Zakaj so nam naši komunisti to prikrivali? Zakaj za vse to zvemo šele danes?«

Ni šlo toliko za prikrivanje neopisljivih grozot, ki so se zgrnile nad pravoslavno Cerkev (s pobitimi sedem tisoč duhovniki in stotinami škofov) ter za pamfletistično in tudi obredno sramotenje krščanskega bogoslužja. Šlo je predvsem za prikrivana politična dejstva. Na primer za to, da je med prvo svetovno vojno moral nemški cesar z ultimatom prisiliti boljševike, da so podpisali mirovno pogodbo v Brest Litovsku. Z njo so namreč na vse kriplje zavlačevali v iluzornem upanju na izbruh revolucije v Nemčiji in na Zahodu, če že ne svetovne revolucije sploh. Dalje je šlo za strahotno lakoto v letih 1921–22, ko se je partija barbarsko spravila na kmete, kar je povzročilo izbruh kmečke revolucije od Volge do Sibirije z organiziranimi...