Foto: Oton Naglost

O Gospod,
naj nikdar ne izgubim
čuta za izjemno.
Nakloni mi dar čudenja!
Podari mi oči,
ki bodo spoštovale tvoje stvarstvo,
pozorne, hvaležne oči.
Gospod, uči me ustavljanja:
duša živi od premorov;
uči me molčati:
samo v tihoti razumemo, kar je bilo zasnovano v tihoti.
Povsod si pisal:
daj, da bi znal razbrati tvoj blagi podpis v travi urejene gredice,
tvoj močan podpis v vodi razburkanega morja.
Pustil si tudi digitalne odtise:
daj, da jih opazim v pikicah pikapolonice, siju zvezd.
Vse je svetišče, vse je oltar!
Napravi me, Gospod, razpoložljivega
za presenečenja:
da bi razumel čisto bogoslužje sonca,
milo bogoslužje rože;
občutil nit, ki se vleče skozi vse reči …
in porasla bo moč duše.