Bog je tudi solata
Objava:
23. 08. 2014 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
22.08.2014 / 13:31
Bog je tudi solata
Lepo je biti otrok in ni narobe, če del otroškosti nosimo v sebi tudi, ko odrastemo, saj smo božji otroci.
Lepo je biti otrok in ni narobe, če del otroškosti nosimo v sebi tudi, ko odrastemo, saj smo božji otroci. Žal pa naš mnogokrat otročji odnos do Boga ni nič kaj božji.
Pred kratkim sem bila na slovesnosti sv. krsta. Čudovita darila, zabava … Čudovito? Meni se je zdelo zelo plehko. Otročičkova neporočena starša imata druge zakramente, vendar jima vera ne pomeni kaj dosti, sta bolj »kristjana na papirju«. Spraševala sem se, čemu sta dala krstiti otroka, če ga ne bosta vzgajala v veri. Za vsak primer, če je Nekaj nad nami? Ta otročiček bo torej deležen le »ta boljše« vere (krst, birma …). Kaj pa vse drugo? Je Bog potemtakem navzoč približno trikrat v našem življenju, drugače pa ga ne potrebujemo?
To je otročje! Otrok reče mami, ki ga pri kosilu sili jesti solato: »Mami, a lahko samo sladoled?« Noče kislih C-vitaminov, ker ne ponujajo užitka, čeprav koristijo organizmu, ampak želi le okusen sladoled. Podobno otročje se obnašamo do Boga: imamo zakramente, sicer p...
