V svetlobi čudovitega obraza Božje Matere se množice vernikov že 200 let zgrinjajo okrog njenega svetišča na Brezjah. Posebno od takrat, ko se je razširil glas, da se tam dogajajo čudeži in izredna uslišanja. Tako so Brezje postale glavno romarsko središče Slovenije in kraj, kjer se je utrjevala naša narodna in katoliška zavest. Leta 1904 je ljudski voditelj Janez Evangelist Krek izjavil: »V senci Marijinega svetišča vemo, kaj smo. Da smo katoličani, da to ni samo zunanja oblika, ampak jedro našega prepričanja.« Naša najgloblja, nezamenljiva istovetnost.

Nekaj let kasneje, leta 1907, ko je število romarjev vse bolj raslo, je ljubljanski škof A. B. Jeglič okronal milostno podobo na Brezjah in razglasil Marijo za Kraljico Slovencev.

Dejanje škofa Jegliča, ki je kot 18-letni fant pred Marijinim oltarjem na Brezjah sklenil, da postane duhovnik, je imelo seveda najprej duhovni pomen: utrditev vere v slovenskem narodu in zvestobe katoliški Cerkvi, imelo pa je tudi izraz...