Razmišljanje ob evangeliju 18. nedelje med letom v liturgičnem letu A pišem v dneh, ko je bilo v vzhodni Ukrajini, blizu Donetska, izstreljeno potniško letalo z 295 potniki in petnajstčlansko ekipo, nihče nesreče ni preživel. Krut in brutalen udarec naši človečnosti, ki je potrkal na vest celotnega človeštva. Jezusa so najprej zavrnili v domači shodnici v Nazaretu, takoj zatem je izvedel, da so v ječi obglavili njegovega bratranca Janeza Krstnika. »Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu od tam umaknil v samoten kraj, da bi bil sam.« Prizadet in ranjen je moral biti, tako kot mi v dneh nerazumljivega in okrutnega terorističnega dejanja. Tudi sam sem potreboval duhovno osamo, vzel sem si kakšen dan, da sem v samoti in »pri sebi« premlel bolečino in razočaranje nad tragiko naših človeških dejanj. Spet sem prebiral Paola Coelha in naletel na misel: »Tudi kadar po televiziji gledamo vse tragedije sveta in ob tem odkrijemo le drobtinico ljubezni, bomo razumeli, da je človeš...