Spomnim se uličnega misijona, bilo je pred približno dvanajstimi leti. Mimoidoče smo vabili v cerkev pred Najsvetejše. Na ulico pred cerkvijo smo postavili plakat: Kupite brez denarja. Vsak, kdor je zaznal napis, se je ustavil ali vsaj kaj pomenljivega rekel. Kako kupiti brez denarja? No, trgovina deluje po sistemu izmenjave – česar koli že. Tisti večer so mnogi vstopili v cerkev pred Najsvetejše. Da, res: božja ljubezen je zastonj. In svečke, ki smo jih takrat delili ljudem, da so jih prižgane nesli pred oltar, prav tako. Pa vendar upam, da se je zgodila izmenjava: ti ljudje so vede ali nevede Bogu podarili nekaj trenutkov svojega časa. Verjetno so mu po svoje tudi kaj povedali ali prisluhnili … Mogoče je kakšna duša takrat vendarle »prišla k vodi« in se odžejala?

Zdaj, med počitnicami, priznam, da bi bilo tudi zame dobro, da bi me kdo »snel« sredi dneva in povabil pred Najsvetejše! Pred Njim sem se namreč že velikokrat odžejala in nasitila. Pa ne samo to. On sam mi je da...