Nedavna postavitev spomenika vsem slovenskim žrtvam totalitarnih režimov na poslopju ameriškega veleposlaništva v Ljubljani je opozorila na neuspeh procesa narodne sprave na Slovenskem. Kaj drugega kot neuspeh je namreč to, da so Američani postavili tak spomenik namesto nas Slovencev, ki tega nismo zmožni. Logično se postavlja vprašanje o vzroku oziroma vzrokih ter odgovornosti za to nezadovoljivo stanje stvari pri nas.

Slovenska levica za narodno spravo ni zainteresirana (razen v besedah), kar ni presenetljivo glede na njen položaj varuha izročil komunistične revolucije in njenih pridobitev. Slovenska desnica je bila v prizadevanjih za narodno spravo bolj iskrena, a je njen pristop napačen, ker ostaja ujetnica enobejevske mitologije, s katero je komunistom v desetletjih njihove monopolne vladavine uspelo indoktrinirati slovenski narod. Temeljna napaka desnice je, da obravnava vprašanje narodne sprave le s humanitarnega vidika, kot pravico pobitih do groba, ne pa tudi njih...