Življenjski nagon nam pravi, da nismo rojeni za kaj boljšega kot za veselje. Sodobnemu človeku njegova supertehnika življenje prav tako olajšuje kakor obremenjuje. Iz pritiska te atmosfere (promet, motorizacija, propaganda itd.) skuša ta utrujeni človek ubežati. Ni težko našteti, v kaj: v šport, televizijo in internet, v pohode v naravo, gobarjenje in še v marsikaj, tja do reševanja križank.

Ta človek, ko bi mislil, bi lahko svoja veselja odtehtal z vprašanji, kakor: »Bo Evropska zveza, ta garant obstoja Slovenije, obstala? Ne bo človeštvu zmanjkalo zraka in vode? Kam gre zgodovina? Smo se rodili samo za nekaj ur bivanja na tem bolj nesrečnem kot srečnem planetu?«

To se pravi, da razgled v prihodnost nikakor ni enostaven, ampak prej tesnoben. Vsekakor ne preveč vesel.

Beseda veselje v politiki ne nastopa. Tudi v filozofiji je ne boste dobili, pač pa je to že dva tisoč let, od Pavlovih besed »Veselite se v Gospodu!« beseda krščanstva. Benedikt XVI....