Po sledeh Slovencev v Ziljski dolini
Po sledeh Slovencev v Ziljski dolini
V Ziljski dolini, na zahodni jezikovni meji, se še sliši slovenska beseda in pesem.
Pogled na ziljsko dolino z Dobrača
Na severozahodnem koncu slovenskega narodnega ozemlja, med Ziljskimi Alpami in Dobračem na severu ter Karnijskimi Alpami na jugu, ob bregovih zelenomodre Zilje, ki priteče izpod tirolskih gora, ležijo številne vasi in zaselki, kjer se še z zadnjimi močmi krčevito ohranjajo slovenska beseda, pesem in običaji. Nekoč so bili mnogi Ziljani kmetovalci in furmani, ki so iz Ziljske doline prevažali blago na Tržaško, od tam pa v zameno uporabno blago.
Dobrač
Nad Ziljsko dolino kraljuje Dobrač, visok 2166 metrov. Ker ni obdan z bližnjimi gorami, je od tod prelep razgled na vse strani. Na vrhu stojita cerkvici, obe Marijini; ena je prav na vrhu, druga malo niže, tristo metrov proč na izpostavljeni pečini. Prvi pravijo nemška, drugi pa slovenska cerkev. Obe so postavili v zadnjih letih 17....