Vsi si želimo, da bi bila Cerkev v družbi prepoznavna kot neoporečna ustanova.

Veseli smo, ker se že kažejo znamenja, kako se slovenska družba postavlja na svoje noge in začenja izstopati iz gospodarskega usihanja. Vemo, da bo še težko, zato si želimo, da bi vsak prispeval svoj delež k uspehu naše mlade države. Toda ob tem nas žalosti, da so strankarski interesi še vedno kdaj nad uspehom države. Kako naj si drugače razložimo, da ne zmoremo družno podpreti politika, ki ima možnost, da bi Slovenijo predstavljal na visokem položaju evropske ustanove? Še bolj nas prizadene, ko beremo, da so nazorske razlike še vedno tako izrazite, da nekdo ne privošči, da bi dokumentarni film o Pedru Opeki, nominirancu za Nobelovo nagrado, prejel kulturno priznanje. Da, slovenska razdeljenost tudi v teh težkih časih ni izginila. Pred nami je vprašanje, kje je slovenski kristjan pri delu za edinost v Cerkvi in v slovenski družbi.

Po spletnih straneh katoliških in nekaterih laičnih medi...