Ta Credo bi rad posvetil spominu zdravnika dr. Jožeta Trontlja, predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Do včeraj sem namreč imel dr. Trontlja za velikega humanista, morda na poti v krščanstvo, včeraj pa sem dobil od prijatelja iz revije Božje okolje članek, ki ga je dr. Trontelj napisal nekaj dni pred smrtjo. Po tem članku ga imam za več kot velikega humanista. Imam ga za enega največjih duhov, kar smo jih Slovenci imeli.

Osebno ga žal zaradi zdravja nisem mogel spoznati. Dvakrat mi je obljubil obisk, toda prevelika zaposlenost mu očitno tega ni omogočila.

Tako sem sledil njegovemu duhovnemu razvoju od daleč. Pred kakšnim letom sem spoznal v njem človeka izredne humanistične dimenzije, v zadnjih časih pa človeka, ki se ni bal izpostaviti na katoliških srečanjih kot idejno že skoraj kristjan s popolnim sprejetjem krščanske genetske etike.

Zakaj tak premik v meni ob članku, ki sem ga omenil? Prvič zato, ker me je začudilo Trontl...