Na odločanje oseb, ki imajo vodilno vlogo v gospodarskih družbah, vplivajo njihov osebni interes, zakonske omejitve, tradicija (morala) in navade. Do večjih sprememb v ravnanju pride le, če obstajajo ustrezne spodbude, ki delovanje kapitanov gospodarstva vrže iz utečenih tirnic.

Niko Kavčič, najvplivnejši bančnik v socialistični Sloveniji v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni, je v intervjujih lepo razkril motivacijo in uzance socialističnih poslovodij, med katerimi so bili mnogi rekrutirani iz Službe državne varnosti. Negotovost, ki so jo povzročali kaotični reformni poskusi v zadnjih dveh desetletjih jugoslovanskega socializma, je od vodilnih gospodarstvenikov zahtevala okretnost in hojo po robu spreminjajočih se in pogosto nesmiselnih predpisov. Privatizacijski monopoli v samostojni državi je mnogim omogočil, da so v igri za razdelitev družbene lastnine igrali z obteženimi kockami in upravljavska upravičenja za majhen denar prelili v lastnino.