Na zadnjem srečanju za animatorje smo se malo sprli glede pravil, ki naj bi se jih držali na oratoriju. Kako naj jih predstavimo, da ne bodo zbujala odpora?

Tajda

Tole pišem po večeru, ki sem ga preživela z animatorji. Ob koncu smo kot vedno skupaj določali uro za spanje. Odziv na prvi predlog je bil: »Zakaj spet to? To ni pravično!« Seveda je sledilo tudi »obvezno« preverjanje, ali je spalna ureditev (dekleta posebej in fantje posebej) res nespremenljiva.

Take in podobne ugovore navadno dobimo (pa ne samo od otrok), ko poskušamo komu postaviti meje. Na področju svobode smo namreč strašansko občutljivi. Sploh takrat, ko svobodo dojemamo kot pravico, da bi delali, kar hočemo, ne da bi upoštevali tudi odgovornost in dolžnost, ki nam ju nalaga. Hkrati pa je zraven še vsesplošno mnenje, da »so pravila itak zato, da se jih krši«. Kje je torej njihov smisel?

Začnimo pri za...