Ko sem se pred leti v zgodnjem jutru peljal na planinski izlet, je predme na cesto skočila košuta z mladičem. Ni mi bilo treba zavirati, saj sem vozil počasi, velika žival pa je čez nekaj metrov znova zavila v goščavo. Čeprav je bilo srečanje kratko, se večkrat spomnim nanj – še posebej ob pogledu na najdaljšo karavanško goro, ki so jo naši predniki poimenovali Košuta.

Greben Košute, ki se razprostira vzhodno od Ljubelja, je dolg dobrih deset kilometrov. V njem je šest samostojnih vrhov, višjih od dva tisoč metrov. Najbolj obiskan in najbolj na zahodu je Veliki vrh (2088 m), najvzhodnejša je Tolsta Košuta (2057 m), najvišji je Košutnikov turn (2133 m). Severna stran Košute je prepadna, proti jugu pa se spuščajo travnate vesine, ki niže poniknejo v ruševju in gozdovih. Hoja po valovitem Košutinem hrbtu je uživaško lebdenje med nebom in zemljo. Za družine z manjšimi otroki pa je primernejši sprehod med planinami ob njenem vznožju, kjer ni treba paziti na vsak korak.
<...>