Slovenci imamo pred bližnjimi volitvami majhno izbiro: zvestobo ciljem slovenske osamosvojitve in demokraciji ali kučanijo. Pod zadnjim ne razumem osebne vladavine Kučana, temveč režim, ki ga pooseblja, kar je še slabše. Partija ni bila stranka, ampak zveza »kadrov«, zato je bila maloštevilna. S pomočjo »naših« in tajno politično policijo kot brezobzirno pestjo revolucije, sejanjem strahu in brezobzirno silo je obvladovala vse pore slovenske družbe. Niso se podrejali ideologiji, v katere imenu so vladali, ampak oblasti. Zato so ob osamosvojitvi ideologijo zlahka zavrgli, ne pa oblastne sle. Nismo se bali onih v usnjenih plaščih, ampak onih »neznanih«, ki so jim pri tem stregli. Ker so se morali stalno dokazovati, so bili veliko bolj »zagreti« in nevarni.

Eden izmed »neznanih« mi je pred smrtjo pojasnil način dela. Bil je direktor podjetja. Ko so ga potrebovali za neko akcijo, so ga »aktivirali«. Še tako majhno akcijo – ko je moral na primer opazovati, kako so ugledni sosedj...