Če bi se Borut Pahor pojavil na skupinski sliki z Barackom Obamo v Varšavi, ga ne bi na njej opazil skoraj nihče. Ker ga na njej ni, je pisal zgodovino. Resda jo je bolj kot ustvarjal, popravljal za nazaj, a če sodimo po omlednih odzivih slovenske javnosti, je to počel na veselje večine podalpskega življa.

Ne moremo seveda natanko vedeti, ali si je predsednik razkošno kosilo prihranil zgolj zaradi dnevnopolitično motiviranega strahu pred ruskim medvedom ali je imel v mislih še kak širši okvir. Vsekakor je zunanji minister slovenske države skoraj sočasno z velikim pompom napovedoval julijski obisk svojega kolega, enega hladnokrvnih tvorcev ruskega novodobnega prekrajanja evropskih meja, v Ljubljani. Toda molčeče odobravanje predsednikove poteze (ali bolje umanjkanja te poteze) vsekakor ni izviralo zgolj iz zadovoljstva Slovencev, ker mora biti sedaj vsakomur v belem svetu jasno, da nima naš človek nič opraviti z »vzhodnjaki« za nekdanjo železno zaveso, med katere ga včasih...