Drugi vatikanski cerkveni zbor je v Pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu odprl dialoški proces med Cerkvijo in »svetom«, kot ga imenuje naslov dokumenta. S to besedo so koncilski očetje mislili predvsem na odprta vprašanja modernega časa, ki se jih je Cerkev pred koncilom še izogibala. Odlok o ekumenizmu je odprl dialog znotraj krščanskih veroizpovedi in si za cilj postavil edinost Cerkve. V izjavi o človekovem dostojanstvu (Dignitatis humanae) so koncilski očetje v imenu celotne Cerkve uzakonili versko svobodo. Še dlje je segala koncilska vizija: V izjavi »Nostra aetate« (Naša doba) se je katoliška Cerkev zavezala tudi dialogu z nekrščanskimi verami, t. i. medverskemu dialogu.

Zakaj vse to navajam v povezavi z dogodki na 99. katoliškem shodu v Regensburgu, ki je bil od srede, 28. maja, do nedelje, 1. junija, in o katerem sem že poročal v 23. številki Družine? Najprej in predvsem zato, ker je bilo veliko prireditev, predavanj, okroglih miz namenjeno omenjenemu...