BOJAN RAVBAR je »edinstveno božjo avanturo«, kot reče svoji duhovniški poti, začel leta 1962 kot kaplan v Kopru. Letnik enaindvajsetih novomašnikov je bil zadnji, na katere je ob posvečenju položil roke škof Anton Vovk. Takrat koprska škofija ni imela škofa, tako da so bili v ljubljanski stolnici posvečeni tudi Primorci. Mladi koprski kaplan je šel ves čas na živce Udbi, povsod mu je sledila in pogosto je moral v njihove prostore na Gortanov trg. »Najprej na 'prijateljski pogovor', a ko niso dosegli namena, se je vse prelevilo v zasliševanja in grožnje, enkrat celo z nožem v hrbet. Novembra 1967 so koprski učiteljiščniki in gimnazijci dobili prosti uri za demonstracije proti »kaplanu, ki mu rečejo oče Bojan, ki meša mladino, da vse drvi za njim«. Škof Jenko ga je poslal za štiri leta na študij v Rim, po vrnitvi pa je v Kopru postal župnik. Med Koprčani – župnik je bil...