Novomašnik Jošt Mezeg v najstniških letih
Foto: družinski arhiv


Pretekli mesec so mi prijatelji vse pogosteje zastavljali to vprašanje, saj se niso mogli načuditi odločitvi mojega starejšega brata, ki bo konec junija v Sarajevu posvečen v duhovnika. Ob pritrdilnem odgovoru so me običajno zasuli z dodatnimi vprašanji med katerimi sta prevladovala: »A je z njim vse OK? Se je sam odločil za to?«

Ob tem sem se vedno nasmejala, saj sem vedela, da si večina mladostnikov predstavlja, da so duhovniki posebneži, samotarji in zdolgočaseni ljudje, ki v življenju ne počno nič drugega, kot samo spovedujejo in mašujejo. Za posvečeno življenje se po mnenju večine najstnikov odločijo tisti, ki so malce »odštekani«.

Pa je to res? Ko pogledam svojega brata in pomislim na najino skupno otroštvo, se spomnim, kako skrben brat je bil, kako mi je večer pr...