»… Naj hodi, prosim, Gospod sredi med nami« (2 Mz 34,9).

Postali smo ljudstvo, ki noče Mojzesovih dveh kamnitih tabel. Noče sklenjene zaveze z Bogom. Hoče pa gmotne dobrine, dobro počutje, ugodje, zdravje, srečo, ne pa deset napornih in težkih zapovedi.

Pa vendar pride čas, ko vsak izmed nas, prej ali slej poišče Gospoda in ga povabi nazaj na svojo pot. Kot slišim, se to najbolj pogosto dogaja ob bolezni ali smrti bližnjega, lahko pa tudi ob posebnih dogodkih, kot so poroka, rojstvo otroka, sveti krst.

Eden izmed takšnih lepih dogodkov je prav gotovo birma, ki je praznik župnije. Tega sem v maju doživljala ob birmancih z Vrha Svetih Treh Kraljev. Ob mojih veroučencih, ki so se zavzeto pripravljali na potrditev Svetega Duha.

V času devetdnevnice so imeli spoved, sodelovali so pri bogoslužju, poslušali zanimive goste in razmišljali o svojem srečanju z birmovalcem. To so bili duhovno bogati dnevi tako za otroke kot tudi za starše in botre. Bili so...