Nepričakovano romanje
Objava:
07. 06. 2014 / 22:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
04.06.2014 / 11:06
Nepričakovano romanje
Na nedeljsko popoldne sem se peljala po gorenjski avtocesti. Čeprav sem si v avtu vrtela bralno knjigo, ji, priznam, nisem dobro sledila.
- Na nedeljsko popoldne sem se peljala po gorenjski avtocesti. Čeprav sem si v avtu vrtela bralno knjigo, ji, priznam, nisem dobro sledila. Toliko misli se je pletlo v moji glavi: hvaležnost za lep vikend in za vse ljudi, s katerimi sem se srečala, načrti za nov delovni teden, lepa občutja po čudoviti poroki prijateljev, posebno na koncu, ko je tako lepo zazvenela pesem Marija, skoz' življenje. In tako sem se v hipu odločila, da se bom peljala malo dlje od izvoza, na katerega bi morala zaviti: peljala sem bom naprej k Mariji na Brezje. Imam to srečo, da lahko Marijo Pomagaj obiščem vsaj enkrat letno. Babica in dedek sta na Brezje romala, odkar sta se spoznala, vsako leto. To nadaljujemo tudi po odhodu babice k Bogu. Z mamo, teto in dedkom se septembra podajamo proti Gorenjski. Vedno se odločimo za »navadno« nedeljo, ne za kakšen praznik, a neverjetno – kadarkoli pridemo, je na Brezjah cerkev polna ljudi. Dve leti zapored sem na Brezjah naključno srečala Aleksandro, sošolko s f...
