Ko dušo zajame temina in noč,
ko zbada trpljenja me trn pekoč,
takrat mi, Marija, Ti stoj pred očmi,
oko naj me Tvoje bodri!

Ko muči srce mi nesmisel, obup,
ko želj me posvetnih vsiljuje se strup,
takrat mi, Marija, Ti stoj pred očmi,
srce naj me Tvoje hrabri!

Ko žalost navdaja mi dušo, srce,
ko grehi in padci rušilno bole,
takrat mi, Marija, Ti stoj pred očmi,
smehljaj naj me Tvoj poživi!

Ko duh se dviguje v ošabnosti kdaj,
napuh mi ponižnosti krade sijaj,
takrat mi, Marija, Ti stoj pred očmi,
pomagaj, sovražnika stri!

Ko duši se zdi, da si daleč, moj Bog,
ljubezen popušča in tava okrog,
takrat mi, Marija, Ti stoj pred očmi,
ljubezen mi v srcu prižgi!

V življenja viharjih na strani mi stoj,
podpiraj me, jačaj in hrabri za boj!
Navzočnost me Tvoja naj vselej miri,
izkaži za Mater se mi!