Razstava v Gorenjskem muzeju je pripoved o češčenju Marije Pomagaj in zorenju slovenskega naroda


Slomšek v slovenski likovni umetnosti

Število slik in kipov, ki upodabljajo blaženega Antona Martina Slomška, je nepregledno. Likovni ustvarjalci so ga portretirali še za njegovega življenja, vsi znani portreti pa izvirajo iz časa po nastopu škofovske službe in so »uradnega značaja«. Umetnostna zgodovinarka Ana Lavrič je v zbirki knjižic Umetnine v žepu, ki jo izdaja Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, oblikuje pa Andrej Furlan, opisala Slomškovo podobo v likovni umetnosti. »Knjižica se osredotoča predvsem na portrete, ki so nastali v času Slomškovega življenja, in na tiste, ki so z njim neposredno povezani,« je avtorica povedala na predstavitvi knjižice v mariborski stolnici v sredo, 14. maja. Študentje umetnostne zgodovine...