Nedavno smo v Družini brali, da je bil 6. aprila v Grahovem postavljen spomenik domobrancem, ki so med 2. svetovno vojno skušali modro in nenasilno taktizirati z okupatorjem, ker so se po pravici bali brezbožnega komunizma in njegove prevlade, in bili zato umorjeni. Malo kasneje (19. aprila) je bila v Žurnalu – morda malo tudi kot nekakšen protiudarec – napoved, da bo dan pred praznikom upora proti okupatorju v Stožicah spektakel Upor – zavezniki v boju. Pri tem je mogoče najbolj zmotil naslov članka: Upor je temelj demokracije.

Takšno pisanje in govorjenje nekako diši po krvi, nasilju, revoltu in komunistični revoluciji, po čudnem, peklenskem uporu (Luciferja v raju, Eve in Adama v Ednu, Kajna kasneje ...), o katerem govori Sv. pismo stare zaveze! Torej po uporu za vsako ceno, v vsakem primeru, tudi proti dobremu odgovornemu in predpostavljenemu, po uporu zaradi upora, iz hudobije in pokvarjenosti!

Ali je res, da je temelj demokraci...