Znamenja časa
Objava:
11. 01. 2014 / 23:00
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.01.2014 / 11:54
Znamenja časa
Nova številka Tretjega dne, predzadnja v pravkar minulem letu (letniku), nam zopet ponuja vsebine, ki jih velja na kratko predstaviti.
V uvodniku odgovorni urednik Aleš Maver s prispodobo starčka Simeona opozori na pravo mero med zgolj tostranskim mesijanizmom pri iskanju rešitev in vseenostjo za znamenja časa. V prispevku »Se›vesolje lahko ustvari iz nič in se tudi res ustvari‹?«, ki je umeščen v rubriko o veri in razumu, se Aleš Ernecl loti problema mej znanosti (fizike). V teološkem bloku nam najprej Bruno Korošak osvetli pomen onstranskega bivanja na podlagi najstarejše cerkvene veroizpovedi, ki jo najdemo v Pismu Tralcem Ignacija Antiohijskega. V nadaljevanju pa se Andrej Lažeta posveti Marijini veri, kot prototipu vere. Ob tem se na sloni na premišljevanja zaslužnega papeža Benedikta, ko le ta premišljuje o skrivnostih rožnega venca. Patristični kotiček tokrat zapolnjuje prevod (Aleš Maver) odlomka iz Avguštinovega Božje...
V uvodniku odgovorni urednik Aleš Maver s prispodobo starčka Simeona opozori na pravo mero med zgolj tostranskim mesijanizmom pri iskanju rešitev in vseenostjo za znamenja časa. V prispevku »Se›vesolje lahko ustvari iz nič in se tudi res ustvari‹?«, ki je umeščen v rubriko o veri in razumu, se Aleš Ernecl loti problema mej znanosti (fizike). V teološkem bloku nam najprej Bruno Korošak osvetli pomen onstranskega bivanja na podlagi najstarejše cerkvene veroizpovedi, ki jo najdemo v Pismu Tralcem Ignacija Antiohijskega. V nadaljevanju pa se Andrej Lažeta posveti Marijini veri, kot prototipu vere. Ob tem se na sloni na premišljevanja zaslužnega papeža Benedikta, ko le ta premišljuje o skrivnostih rožnega venca. Patristični kotiček tokrat zapolnjuje prevod (Aleš Maver) odlomka iz Avguštinovega Božje...
