Za romarsko pot sv. Heme (Eme Krške), ki me je zaposlovala zadnja tri leta in me obogatila z nepozabnimi doživetji, sem zvedel po naključju, iz smerokaza z narisano dvozvonično cerkvijo v bližini ljubeljskega predora (na fotografiji). Malo sem se pozanimal in se poleti 2010 z domačega Bleda odpravil na prvo romarsko pot, ki ima cilj na Krki, pri grobu svetnice, kamor se steka vseh sedem romarskih smeri: od sv. Ane na Ljubelju, Črne v Mislinjski dolini, Krnskega gradu, Osojskega jezera, Milštadtskega jezera, Turaškega višavja in Admonta na avstrijskem Štajerskem. Ker z eno samo potjo nisem bil zadovoljen, sem se še istega leta odpravil po drugi, nato tretji in tako vse do jeseni leta 2013, ko sem preromal vseh sedem, kljub svojim osmim križem življenja. Skupaj sem preromal 800 km poti in več kot 13.000 metrov višinskih razlik. Osrednja pozornost pa je šla sv. Hemi, zato sem ji hvaležen, da se je vse srečno končalo in za nepopisno veselje ob sklepu romanj.