Ne zgodi se ravno pogosto, da se človek loti generalnega čiščenja svoje sobe. Pred kratkim sem bila to primorana storiti. Stala sem pred praznimi omarami in policami, okoli mene pa množica škatel. Kje začeti? V prvi škatli so bili slovarji. »No, tega zdajle res ne potrebujem,« sem si rekla sama pri sebi. Zato sem se pospravljanja lotila bolj sistematično (vsaj tako se mi je sprva zdelo ). Najprej sem se lotila pospravljanja oblačil: večina stvari je romala nazaj v omaro, vseeno pa se je našlo kaj, kar ni bilo več uporabno. Potem so prišli na vrsto zvezki in knjige. Včasih nujno potrebna literatura je danes že prešla v znanje in izkušnje. Vendar je kljub temu dobila primerno mesto na polici – nikoli namreč ne veš, kdaj boš spet kaj potreboval (pa si pozabil). Nazadnje so prišli na vrsto spominki: stare fotografije, posnete na počitnicah izpred nekaj let, že skoraj pozabljene plišaste igrače ali kaj drugega, kar sem dobila v dar. Za mnoge stvari sem že skoraj pozabila, da jih imam, ko...