Zgodba o neskončni božji ljubezni upodobljena v slovenskih jaslicah

V pečini, izklesani v pobočju gore Subiaco na Apeninskem polotoku, tiho dela skromen mož v rjavi, grobo stkani tuniki. V pečino privleče okornega vola in osla ter ju priveže pred jasli, polne sena. »Brat Rufin, kaj dela učitelj?« Za njegove učence namreč druženje z njimi ni bilo preprosto. »Ne vem. Omenjal je, da bo kapela premajhna.« – »Za vola in osla?« – »Ne, brat Egidij. Premajhna za množico, ki bo prišla z nami obhajat polnočnico.« »Moji dragi bratje!« ju pokliče učitelj. »Pridite in mi pomagajte. Prišel je čas, ko bo veliko postalo majhno in majhno veliko.« Sprva ne razumeta dobro, toda kmalu se jima posveti in se lotita dela. Ko pade noč, se zbere velika množica: revni in bogati zazrti v doslej še nikoli viden prizor. »To, kar gledate, je velika novost!« spregovori Frančišek Bernardone množici. »Morda edina prava novost, ki jo je ta svet kdaj videl …« (Po reviji Magnificat, december 2013). Po zgledu...