V stari župnijski cerkvi v Zadobrovi pri Ljubljani se tokratne jaslice raztezajo po vsej površini svetišča, kipi so naravne velikosti, prizori klasični in sodobni, sporočilo svetopisemsko in aktualno. Na eni strani so tri trgovine, pred katerimi vsakdo stoji brez misli na Boga. Na drugi strani je družina, vsi člani so za računalniki. Adventni venček je brez svečk, ni za molitev, jaslice so majhne, morda od stare mame, križ na steni ... Pripravljena miza za božično kosilo, zopet brez posebne misli na Jezusov prihod. Pregrada med vsakdanjim in svetim (na prehodu iz ladje v prezbiterij) je polna paketov za obdarovanje, vnovičen izraz skrbi za telo, ne pa za dušo. Če človeku le uspe, da se posvetnemu upre in je ponižen, zato je prehod nižji, da se je potrebno skloniti, le pride do jaslic in se sreča s Kristusom, se duhovno prenovi. Zato nazaj ne gre več po isti poti – skozi vsakdanjost, ampak po drugi poti – skozi zakristijo, kot nov človek.

Pri postavitvi jaslic je sodelovalo...