Takole je o njem za Družino napisal Kajetan Gantar:

Iz ljubezni do besede, ki so mu jo vsadili Breznik in profesorji Škofijske klasične gimnazije in pozneje Fran Ramovš ter profesorji na slavistiki, je raslo njegovo prevajalsko in pisateljsko, gledališko in jezikoslovno delo, ki ga bodo raziskovali še pozni rodovi. V besedi je videl poroštvo za naš narodni obstoj, beseda mu je pomenila najmočnejšo trdnjavo slovenstva. Zato se med okupacijo ni mogel sprijazniti z zaukazanim »kulturnim molkom«, kajti beseda je bila zanj močnejša kot vsako orožje. »Narod, ki se v soočenju z zavojevalci odpove besedi in pogrezne v kulturni molk, se je obsodil na kolektivni samomor,« je nekoč dejal. Čeprav mu nihče ni mogel očitati sodelovanja z okupatorjem, se je po vojni zaradi tega prepričanja, samo zato, ker je zvesto služil slovenski besedi v njenih najtežji...