Pravzaprav je vse skupaj bolj podobno slabemu filmu. Ceneni triki in prozorne potegavščine, šale, ki jih prepoznaš že po prvih besedah, prizori, katerih potek in razplet je jasen, še preden se je dobro začel. In vendar vse to kar deluje: ljudje hvaležno kupujejo takšno robo, ribe veselo prijemljejo, čeprav je vabam »na sto metrov« videti, da so ponarejene, še več, včasih ugriznejo v trnek samo zato, ker jim je ribič rekel, naj to storijo.

Saj ste uganili, da imam v mislih našo zgodbo? Da, to je Slovenija! Nesmrtni šlagerji o odpiranju ran polpretekle zgodovine, o razdvajanju in nabiranju političnih točk na račun trpljenja; množice poštenjakov, ki, utrujene od bojev med partizani in domobranci, gledajo naprej in hodijo ritensko in ne morejo razumeti, zakaj se prihodnost oddaljuje. Kaj je bolj osupljivo: nesramna predrznost tistih, ki pletejo ideološke mreže, ali topa voljnost tistih, ki se vanje lovijo? Najbolj osupljivo je, da je vse to res, danes, v svetlozelenih ap...