Zanimivo je, da je naš katoliški tisk v glavnem spoštljivo preslišal večino tistih poudarkov, ki so jih (tudi kakovostni) mediji po svetu najbolj izpostavili pri novem papežu. Je božje ljudstvo res nezrelo zanje? Tako v Veselju evangelija med drugim beremo npr., da kateheti ravnajo napačno, »kadar govorijo več o postavi kakor o milosti, več o Cerkvi kakor o Jezusu Kristusu, več o papežu kakor o Božji besedi«; da »evharistija ni plačilo za popolne, ampak velikodušno zdravilo in hrana za slabotne« in v tej zvezi, da se duhovniki »pogosto obnaša(j)o kakor nadzorniki milosti in ne kot njeni podeljevalci«; da v nekaterih krajevnih Cerkvah ni pravega ozaveščanja laikov tudi »zaradi pretiranega klerikalizma«. Zelo močne so tudi Frančiškove besede o solidarnosti, o neenakosti porazdelitve dohodka kot »korenini družbenega zla«, o politiki kot o »eni najdragocenejših oblik ljubezni do bližnjega«, o odprtosti za migrante ...

Zdi se, da med katoličani na Slovenskem, celo med ml...