Papež Janez XXIII. (1958–1963) se je trajno zapisal v cerkveno zgodovino predvsem z napovedjo, sklicem in odprtjem 21. vesoljnega cerkvenega zbora (drugega vatikanskega koncila). Slovesno ga je po treh letih priprav odprl 11. oktobra 1962 v baziliki sv. Petra, njegovega konca 8. decembra 1965 pa ni učakal (nadaljeval in sklenil ga je njegov naslednik papež Pavel VI.), saj je 3. junija 1963 po hudem trpljenju in bolezni za vedno zatisnil oči.

S klicem k »aggiornamentu« (posedanjenju) je Cerkev povedel v nove čase.

Z dobroto, prijaznostjo do ljudi in skromnostjo je »zaslovel« daleč preko meja Vatikana, mnogi (tudi politični veljaki tedanjega obdobja) so mu priznavali človeško veličino, ga spoštovali in upoštevali njegovo besedo in ravnanje. To potrjuje tudi vzdevek »papež Janez Dobri«.

Svetni vladarji so ga posebej cenili zaradi prizadevanja za mir na svetu. Naj omenimo samo, kako se je lotil reševanja zapletenih stanj, kako je v zvezi s »kubansko krizo« pom...