Podpirajmo ga pri iskanju lastnih rešitev

Starši so otrokovi sogovorniki od prvega trenutka, ko pride na svet. Govorijo mu ljubkovalne besede, pojejo mu uspavanke in se pogovarjajo z njim o čisto vsakdanjih stvareh. Ko ga hranijo, o hrani, ko ga dajejo spat, govorijo o spanju. Ob tem se otrok uči prvih besed oz. govora nasploh.

Ko začne čebljati in se postavlja na noge, mu starši z besedami povedo, kaj naj dela, ga pohvalijo, kadar je priden, in se hudujejo, kadar je poreden. Tako mu sporočajo, kaj je dobro in kaj slabo. Ker so otroci pri teh letih zelo prisrčni celo takrat, ko se neprimerno vedejo, se jim odrasli pogosto smejemo in jim s tem sporočamo, da odobravamo njihovo vedenje. Ko pa nekoliko zrastejo, nas to isto vedenje začne motiti. Otrok je zmeden, saj nas je še pred kratkim z nekim obnašanjem zabaval, zdaj pa se nanj jezimo. Zato moramo paziti, da smo dosledni že pri malčku.

Naš malček potem zraste v »zakajčka«. Vprašanja kar vrejo iz njega, po...