Kardinal dr. Franc Rode ob 450. obletnici smrti Michelangela



Nekega hladnega, deževnega dne meseca februarja 1564 – pred 450 leti – je v Rimu, v svoji skromni hiši blizu Foro Traiano, star skoraj 90 let, umrl slikar, kipar, arhitekt in pesnik Michelangelo Buonarroti. »Sublime«, »divino«, navečji, božanski, tako so ga označevali sodobniki. Njegov prvi biograf Giorgio Vasari ga predstavi takole: »Prizanesljivi nebeški Gospodar se je v svojem usmiljenju blagovolil ozreti na zemljo in se odločil, da nam pošlje človeka, veščega vseh umetnosti in poklicev. Človek, ki naj bi sam dokazal, kaj je popolnost v umetnosti: v slikarstvu, v kiparstvu in tudi v arhitekturi. Poleg tega ga je Bog obdaroval s pravimi moralnimi načeli in ga je okrasil še s pesniškim darom, tako da ga ima svet prej za nebeškega kot za zemeljskega, ko občuduje nenavaden žar njegovega življenja, njegova dela, njegovo čistost in njegova dejanja.«